Kot otroku so mi ugotovili skoliozo hrbtenice. Takrat se nisem preveč sekirala. Enostavno sem sprejela vse odločitve zdravnikov in staršev. Nisem imela nobene besede. Enostavno sem celo osnovno šolo nosila steznik. Ne znam vam povedati, kako me je to zaznamovalo. Tako sem si celo osnovno šolo želela biti nevidna, zaradi steznika pa sem bila še kako vidna. Leta so tekla in naučila sem se spati s steznikom. Kakšna je moja vzmetnica nisem nikoli premišljevala, saj sem bila otrok. Le obremenjevala sem se s tem, da bom ponoči lahko spala.
Po končani osnovni šoli, pa se je moje zdravljenje končalo in zdravnik je starše opozoril na vzmetnice in vglavnik. Povedal jim je, kakšna vzmetnica je primerna zame. Videla sem očeta in mamo, kako jima ni bilo vseeno, ker sta vedela, da imam napačno vzmetnico in da bosta morala kupiti novo. Kako naj nebi svojemu otroku kupila nove vzmetnice, če jo pa potrebuje.
Po pregledu se je oče kar na hitro odločil, da smo šli v trgovino. Ja, šli smo kupim novo ležišče zame. Bila sem zraven in oče je želel, da tudi sama povem, kaj si želim. Tako sem v trgovini ležala na vzmetnicah in se sama odločila katera vzmetnica mi je bila všeč. Sicer so ožjo izbiro, glede na priporočila zdravnika izbrala starša. Jaz sem izbirala samo tiste, ki so bile zame primerne. Ko smo prišli domov je oče poskrbel, da je šla stara vzmetnica iz moje postelje od hiše. Pripravil mi je novo. Mama pa je uredila vso posteljnino. Ker sem bila še vedno otrok, je bila ta vzmetnica za nekaj let, potem pa bomo spet zamenjali. Saj tako bi moralo biti. Hvaležna sem staršem, da sta tako skrbno skbela za moje zdravje. Lahko rečem, da je vzmetnica bila super in da me niti eno noč hrbtenica ni bolela. …