Če bi mi kdo pred petimi leti rekel, da bom uživala v teku ob sedmih zjutraj, bi se mu samo nasmehnila. Jaz, ki sem vedno raje spala dlje in se izogibala vsaki obliki napora? Nikakor. A potem se je nekaj spremenilo – stres, neprespane noči, občutek, da sem se nekje izgubila. In prav šport je bil tisti, ki me je počasi postavil nazaj na noge.
Začelo se je čisto nedolžno – s sprehodi. Prvič po dolgem času sem šla ven brez telefona in brez cilja. Potem sem začela teči. Najprej do prvega ovinka, potem do naslednjega. Spomnim se, kako sem prvič pretekla pet kilometrov in imela občutek, kot da sem osvojila svet. Takrat sem razumela, da šport ni tekmovanje z drugimi, ampak način, kako se znova povežeš s sabo.

Zdaj tečem redno, a še vedno brez pritiska. Včasih grem raje na jogo, drugič na kolo ali v fitnes. Ne zato, ker moram, ampak ker mi šport daje občutek svobode. V tistih minutah sem samo jaz in moje telo. Brez skrbi, brez misli, samo gibanje.
Največja sprememba pa se ni zgodila v mojem telesu, ampak v glavi. Šport me je naučil potrpežljivosti. Naučil me je, da rezultati ne pridejo čez noč – ne v življenju, ne na progi. Da včasih potrebuješ slab dan, da razumeš, kako dober je lahko naslednji. In da porazi niso konec, ampak del poti.
Zanimivo, kako se stvari obrnejo. Tisto, kar sem nekoč imela za napor, mi je zdaj postalo način sprostitve. Včasih me prijatelji vprašajo, od kod mi energija. Nasmehnem se in rečem: iz gibanja. Ker šport ni več samo aktivnost, ampak rutina, ki mi vrača ravnotežje.
Če te zanima več o moji poti in idejah za gibanje, več zapisov najdeš na slo24.si, kjer redno delim navdih in praktične nasvete.
Zdaj razumem, da šport ni le za atlete. Je za vsakogar, ki želi čutiti življenje bolj polno. Ni pomembno, ali tečeš maraton ali se sprehodiš po parku – pomembno je, da se premikaš. Da se spoštuješ. In da poslušaš svoje telo, ker ti vedno pove, kdaj potrebuje gibanje.
In vsakič, ko zavežem superge, se spomnim, da nisem začela zato, da bi bila hitrejša, ampak zato, da bi bila bolj mirna. In ravno to je največ, kar mi je šport dal.…