Že od nekdaj sem si mislil, da z mojim vidom ni prav nič narobe. Svoje oči sem smatral za precej dobre, saj nisem imel nikoli nobenih težav. Zaradi tega se mi je tudi vedno zdelo, da ne bom nikoli potreboval očal, razen mogoče, ko bom star. A nekaj časa nazaj sem ugotovil, kako močno sem se motil. Kar naenkrat sem začel opažati, da moj vid na daleč ni tako dober, kot sem si mislil. To je postala še največja težava med vožnjo. Tistih smerokazov in prometnih znakov na daleč nisem videl, oziroma jih nisem moral razbrati. Zato me je začel moj vid precej skrbeti.
Ker sem vedel, da nekaj ni v redu, saj so se težave kar zavlekle, sem se odpravil na pregled oči. Tam se je izkazalo, da potrebujem očala. Po pregledu sem lahko videl, oziroma mi je okulist potrdil, da imam dioptrijo, saj je moj vid na daleč precej slab. Zaradi tega je bil čas za očala.
To pa me je čisto sesulo. Res se mi ni zdelo, da se bom lahko na ta navadil. Prav tako sem bil prepričan, da mi bodo onemogočala moje redno ukvarjanje s športom, saj bi bilo to prenevarno in bi se lahko razbila. Kljub temu pa nisem imel druge, kot da sem si izbral neke okvirje, ki so mi bili všeč, ter sem nato pridobil ustrezna očala.
A na mojo srečo sem lahko hitro spoznal, da sem se motil. Kar me je najbolj presenetilo je bilo to, da sem se precej hitro navadil na ta svoja nova očala. Ta me sploh več niso motila. Kadar pa sem se ukvarjal s športom, na primer s košarko, pa me prav tako ni rabilo skrbeti, saj sem pridobil tudi ustrezne leče. Te so mi omogočale, da sem se lahko brez skrbi in dodatne pazljivosti ukvarjal s kontaktnimi športi. …
