orehi

Kaj pravijo orehi

Navadni orehi pravijo, da so eni najbolj priljubljenih oreščkov in so poznani pri nas že od drugega stoletja pred našim štetjem. Običajno drevo zraste do višine 25 m in v povprečju živi nekje okrog 80 let, najdemo pa tudi 160 letnike. Zanimivo je da obrodi šele v starosti med deset in dvajset let.

Kaj pravijo orehi

Izvirali naj bi iz Azije in k nam naj bi jih prinesli Rimljani in pravijo, da se tukaj počutijo zelo dobro, saj uspevajo prav povsod vse do višine tisoč metrov. Poleg navadnih poznamo še:

  • črne
  • bele
  • japonske
  • in ostale. 

Priljubljeni so orehi, ker so zelo bogati z maščobami, predvsem za mononenasičenimi maščobami, beljakovinami, vlakninami ter nekaterimi minerali in vitamini kot so kalij, magnezij, fosfor, vitamin E in folat. Zelo zanimive so nekatere raziskave, ki so pokazale da naj bi orehi ne vplivali na pridobivanje telesne teže. Imeli naj bi namreč celo boljšo prehransko sestavo kot marsikateri eksotični oreščki, ki jih nemalo kdo kupuje. 

Orehova jedrca uživamo:

  • presna
  • pražena
  • pečena. 

Medtem ko zelene olupke ki jih obdajajo spomladi uporabljamo za pripravo orehovega žganja. Stari ljudje so vedno govorili, da že samo oblika jedrca oreha spominja na možgane in zato naj bi bila njihova posebna spodobnost, da imajo vpliv na možgane, tako na spominske spodobnosti kot spomin. In res so sodobne raziskave pokazale, da pripomorejo ori ohranjanju motoričnih funkcij in celo naj bi orehi zmanjšali možnosti pojava Alzheimerjeve bolezni. Zelo se priporoča tudi uživanje orehovega olja, ki je najbolje pridobljeno s hladnim stiskanjem. Če pa želimo še dodaten intenziven okus lahko orehe pred stiskanjem celo rahlo popražimo. Zelo dobro naj bi vplivalo na zniževanje slabega holesterola in pred raznimi srčno žilnimi boleznimi.  

Torej orehi nam pravijo naj jih čim več dodajamo v svojo prehrano. Lahko jih posujemo preko solate, lahko jih dodamo v različne smutije, muslije ali si jih enostavno privoščimo samostojno eno zvrhano pest na dan.…

Manj poznani oreščki: makadamija

V tokratni rubriki o oreščkih bomo spoznali predstavnico teh sadežev, ki je relativno neznana. Večina ljudi, ki uživa oreščke, posega predvsem po orehih, arašidih, lešnikih. Morda se med njihovimi prsti kdaj znajdeta tudi pistacija ali brazilski oreščki. Kaj pa makadamija? Kaj pravzaprav je to?

Makadamiji z drugo besedo rečemo avstralski oreh. Gre za visoko drevo z zelo razvejano krošnjo, na kateri vsako leto zacvetijo beli in rožnati cvetovi. Plodovi drevesa makadamije so oreščki, ki so odličnega okusa in tudi zelo zdravi. Posebnost te rastline je, da doživi tudi stoletje. Nekoč so jo uporabljali predvsem v dekorativne namene, danes pa se njeni plodovi na široko uporabljajo v kulinariki. Iz njih izdelujejo tudi makadamijevo olje.

Kaj vemo o oreščkih tega drevesa? Makadamijini oreščki vsebujejo veliko enkratnenasičenih maščobnih kislin. Kar polovico njihove maščobne sestave predstavljajo maščobne kisline omega tri, ki so nujne za pravilno delovanje možganov in živčnega sistema, pa tudi za krepitev srca in ožilja ter imunske odpornosti. Ti oreščki so zelo priporočljivi tudi za noseče ženske, saj plod oskrbijo z vsemi snovmi, ki so nujne za dobro počutje matere ter razvoj možganov pri plodu. Te maščobe delujejo protivnetno, zato pomagajo bolnikom z artritisom ali luskavico. Nujne so za lepe in močne lase ter prožno kožo. Če nam jih primanjkuje, lahko zapademo v depresijo.

Ti oreščki se ponašajo tudi s kislinami omega sedem in devet. Polifenoli v makadamiji delujejo antioksidativno, zato nas ščitijo pred nevarnimi prostimi radikali, ki napadejo naše celice in pospešujejo staranje, prizadenejo naš imunski sistem in povečajo možnost, da zbolimo za katero od bolezni sodobnega časa, npr. za rakom ali aterosklerozo. Vsebujejo tudi ogromno beljakovin, vitaminov E ter vitaminov B-kompleksa, ki so nujni za to, da se dobro počutimo in da telesne funkcije pravilno delujejo. Poleg vsega naštetega je makadamije zelo bogata tudi z rudninskimi snovmi, na primer kalije, fosforjem, kalcijem in magnezijem.…