Navadni orehi pravijo, da so eni najbolj priljubljenih oreščkov in so poznani pri nas že od drugega stoletja pred našim štetjem. Običajno drevo zraste do višine 25 m in v povprečju živi nekje okrog 80 let, najdemo pa tudi 160 letnike. Zanimivo je da obrodi šele v starosti med deset in dvajset let.
Izvirali naj bi iz Azije in k nam naj bi jih prinesli Rimljani in pravijo, da se tukaj počutijo zelo dobro, saj uspevajo prav povsod vse do višine tisoč metrov. Poleg navadnih poznamo še:
- črne
- bele
- japonske
- in ostale.
Priljubljeni so orehi, ker so zelo bogati z maščobami, predvsem za mononenasičenimi maščobami, beljakovinami, vlakninami ter nekaterimi minerali in vitamini kot so kalij, magnezij, fosfor, vitamin E in folat. Zelo zanimive so nekatere raziskave, ki so pokazale da naj bi orehi ne vplivali na pridobivanje telesne teže. Imeli naj bi namreč celo boljšo prehransko sestavo kot marsikateri eksotični oreščki, ki jih nemalo kdo kupuje.
Orehova jedrca uživamo:
- presna
- pražena
- pečena.
Medtem ko zelene olupke ki jih obdajajo spomladi uporabljamo za pripravo orehovega žganja. Stari ljudje so vedno govorili, da že samo oblika jedrca oreha spominja na možgane in zato naj bi bila njihova posebna spodobnost, da imajo vpliv na možgane, tako na spominske spodobnosti kot spomin. In res so sodobne raziskave pokazale, da pripomorejo ori ohranjanju motoričnih funkcij in celo naj bi orehi zmanjšali možnosti pojava Alzheimerjeve bolezni. Zelo se priporoča tudi uživanje orehovega olja, ki je najbolje pridobljeno s hladnim stiskanjem. Če pa želimo še dodaten intenziven okus lahko orehe pred stiskanjem celo rahlo popražimo. Zelo dobro naj bi vplivalo na zniževanje slabega holesterola in pred raznimi srčno žilnimi boleznimi.
Torej orehi nam pravijo naj jih čim več dodajamo v svojo prehrano. Lahko jih posujemo preko solate, lahko jih dodamo v različne smutije, muslije ali si jih enostavno privoščimo samostojno eno zvrhano pest na dan.