Nikoli ne bom pozabil tistega obdobja, ko sem še obiskoval srednjo šolo. Sam sem bil takrat namreč res precej izgubljen, vsaj kar se tiče učenja. Razni logični predmeti, kot so matematika, fizika, kemija in tako dalje, so mi šli precej dobro. A ko je prišlo do kakšne biologije, zgodovine, slovenščine in tako dalje, pa sem čisto padel. Res se mi je bilo namreč težko učiti, sploh zato, ker so bili ti predmeti takšni, da nisi imel druge, kot da si sedel za nekim zvezkom ali knjigo ter si cel dan bral snov, dokler si je nisi pač zapomnil. V nasprotju s tem pa sem matematiko oboževal, kajti tam je bila dejansko neka logika, ki si jo moral preučiti in jo nato razumeti. Tisto “piflanje” na pamet mi ni bilo nikoli všeč, ker sem po testu tako ali tako vse skupaj pozabil. Zato sem velikokrat imel kar slabe ocene pri tistih predmetih.
Tedaj pa so mi na srečo pomagali razni nasveti za učenje. Moji sovrstniki so bili namreč precej prijazni, oziroma smo se takrat zelo dobro razumeli in se pogosto družili, tako da so mi lahko dali oni kakšne nasvete. To mi je res pomagalo, sploh ko so nasveti za učenje prišli s strani nekoga, ki je imel podobne težave kot jaz, vendar mu je uspelo najti način učenja. To je namreč tisto, kar ti lahko najbolj pomaga, saj če je imela ena oseba enake težave kot ti, je velika verjetnost, da ti bo tudi ista rešitev pomagala.
Z vso pomočjo, ki sem jo takrat pridobil, mi je nato le uspelo rešiti moje težave in so mi vsi nasveti za učenje res pomagali. Tako sem le uspešno opravil srednjo šolo, poleg tega pa sem dobil tudi kar nekaj uporabnega znanja o tem, kako se sploh učiti, kar mi je pomagalo tudi kasneje.