Ko sem bila majhna in ko sva šla z očetom na sprehod ali pa sva se peljala v avtu, sva šla pogosto mimo hiš, ki so imele na strehah nekaj kar mi ni bilo ravno jasno kaj to je. Sončni kolektorji so bili nekaj kar mi res ni bilo jasno kaj so. Bila sem majhna in radovedna. Vse povrsti me je zanimalo in nikoli mi ni bilo dovolj informacij tako, da sem že sla očetu na živce.
Sončni kolektorji so nekaj kar mi oče po otroško res ni znal razložiti in nisem vedela zelo dolgo, kaj je to. Vedno sem jih videla na hišah in vedno znova sem ga vprašala kaj je to in starejša kot sem bila, bolj jasno mi je postajalo, saj je bilo tudi očetu lažje razložiti za kaj se gre. Malo sem morala tudi sama raziskati. Danes ko greva skupaj na sprehod, ga vedno spomnim na najine pogovore sončni kolektorji in podobno in vedno se nasmeji. Rekel mi je da sem ga vedno znova zmatrala, saj ni vedel kaj bi mi rekle. Še naslednjič ko sva šla na sprehod pa me je začel hecati in sva šla mimo hiše, ki je imela sončne kolektorje. Ustavila sva se in vprašal me je kaj je to na hiši. Začela sva se smejati tako močno, da so naju slišali ljudje okoli in so si mislili marsikaj. To so bili res lepi spomini, ki jih še dandanes obujava z očetom.
Niso pa seveda edini spomini, ki jih imam. Velikokrat obujava spomine tudi doma, ki na mizo prinese stare albume slik, ko sem bila še majhna. Vsake toliko časa se lepo nasmejimo in polepšamo dan. Čas res beži in sedaj je vsak trenutek res zlato, ki ga preživim z očetom in mamo. Čeprav se vidimo malo, je še vedno zelo zabavno takrat, ko se.
