Vsi vemo, da so telefoni danes prevladali za marsikatero stvar. Vprašajte koga, koliko je ura in pogledal bo na telefon. Jaz še vedno ne dam dol moje ure Casio, čeprav bi jo lahko, tako kot večina ljudi, ki ne nosi več ur. Sedaj so popularne športne ure, kjer si lahko izmerite svoje športne dosežke, ne pa elegantne, te se skoraj ne nosijo več.
Jaz sem mojo uro drago plačala, pa ne zato, da bi bila tako zelo draga, ampak zato, ker sem bila takrat študentka in sem si težko privoščila stvari. Tako, da ure Casio ne dam iz roke in vedno jo rada tudi nosim, ker vem, koliko mi pomeni. Spominjam se, kako zelo sem je bila vesela, kako ponosno sem šla takrat iz trgovine, ko sem si jo privoščila. To so bili posebni dnevi, ker si si kot študent težko privoščil stvari in te, ki si si jih, so bile toliko več vredne.
Meni so bili tisti časi, ko smo več nosili ure lepši, ker enostavno smo živeli drugače. Znali smo pogledati človeku v oči in se nasmejati, danes je vse tako zamorjeno, vsak kar misli, da si hočemo eden drugemu škodovati, da smo nevoščljivi in tako naprej. Mene je enkrat prijateljica vprašala, zakaj ne dam dol ure Casio, ker se ure itak ne nosijo. Pa sem ji odgovorila, da se rada spominjam starih časov, ko si enostavno samo na uro pogledal ,koliko je ura, če je te zanimalo. Danes pogledaš na telefon toliko je ura in potem te pritegne, da pogledaš še druge stvari, ki jih imamo na telefonih.
Vem, da ne bi rabila nositi ure Casio, ampak jo imam še kako rada, kajti to je v bistvu moj nakit, ker drugega ne nosim. Imam sicer zelo majhne zlate uhane in tanko zlato verižico, zato ure Casio ne dam dol, ker mi služi kot ura in kot nakit.