Nekaj časa nazaj je šef predlagal, da bi šli skupaj kot podjetje na neko avanturo. Rekel je, da bi nas rad vse peljal na kanjoning. Jaz seveda tega še nikoli nisem preizkusila. In ko sem videla fotografije na spletu, me je postalo malce strah. Strah me je bilo predvsem zaradi tega, ker nisem vedela, kaj pričakovati. In ker sem videla, da ljudje skačejo iz slapov v vodo. Ta ideja mi res ni bila kaj preveč zanimiva in privlačna. Na vsak način sem se hotela izogniti tej ideji in imeti nek izgovor, da me ne bo. Šef je rekel da vidi da me je strah, a da je to res brez veze. Saj je kanjoning res zelo zabaven.
Rekla sem mu, da naj mu bo. Čeprav nisem bila res prepričana v to in nisem komaj čakala tega dneva sem vseeno rekla, da bom to preizkusila, saj živim le enkrat in bi bilo lepo, če bi preizkusila kaj novega. Ko je napočil dan za kanjoning sem bila seveda še bolj nervozna kot prej. Skupaj smo se odpravili tja, kjer so nam seveda najprej obrazložili, kako vse skupaj poteka. Ko mi je bilo popolnoma jasno, kaj vse bomo počeli, sem postala malo bolj mirna in njena končno sem se malce sprostila. Ko se je kanjoning pričel sem seveda pozabila na ves strah in se odločila, da bom prišla do cilja. Ko sva prišla do cilja, je bilo to nekaj res neverjetnega in imela sem občutek, kot da zmorem vse. Hvala bogu da me je moj šef prepričal v to, da gremo na kanjoning, saj drugače bi mi bilo res žal. Kanjoning je bil res zelo zabaven in definitivno bi ga še kdaj ponovila.
Šef mi je enostavno rekel, da ga moram drugič poslušati in da ne smem dvomiti v njega. Sedaj vem, da vse, kar mi bo šef rekel, je definitivno dobra ideja in da mi za nobeno stvar ne bo žal. Kanjoning je nekaj, kar bi definitivno še ponovila in komaj čakam, da se spet odpre sezona za ta šport.