Moj načrt, da bom vsak dan hodila na sprehod, se je spremenil v skorajšnjo resničnost. Vsaj vsak drug dan mi zagotovo uspe, kar je več kot dovolj. Na poti sem opazila, da imam zelo zanimivo atrakcijo in reče, se je igrišče za nogomet. Tam vsak dan fantje vadijo nogomet in ugotovila sem, da je to prav zanimivo gledati. Danes sem bila prav spoštljivo presenečena, saj so vadili v kratkih hlačah. Mene je zeblo, ko sem bila oblečena in res ne vem, kako so lahko to zdržali. Verjetno je trening nogometa vseeno bolj intenziven kakor sprehod, ampak vseeno me je, kar zmrazilo samo, da sem jih pogledala.
Nekaj časa sem se zadržala tam in jih opazovala, kako imajo žogo pod nadzorom. Dolgo časa nisem mogla odmakniti pogleda od tam, ker mi je bilo tako zanimivi. V resnici mi je bilo prav sproščujoče gledati tisto žogo, kako skače od enega do drugega igralca na igrišču, ki je bilo že osvetljeno, saj se je že delala tema. Vse skupaj je bilo videti kakor v kakšnem ameriškem filmu, le da je bilo igrišče bistveno manjše. Vseeno je bila pa zelo lep razgled.
Ko me je že zelo zeblo, sem se končno odpravila proti domu, ker se mi je že pred očmi risal topel tuš. Res me je premrazilo in res nisem več zdržala tam, saj je bilo vedno bolj hladno. Odpravila sem se proti domu kar se da hitro, saj me je isti hip, ko sem vstala še bolj začelo zebsti. Zdaj se bo končno začela prava zima in mislim, da se bom mogla malce volje obleči, ko bom šla ven naslednjič.